Siamske mačke izvirajo iz daljnega siamskega kraljestva, današnje Tajske. Prvo mačko te vrste so vzredili budistični menihi in njena naloga je bila, da je varovala zakladnice templjev. Po tem so jo prevzeli siamski kralji in postala je član kraljeve družine, aristokratska mačka. Verjeli so, da se duša umrlega kralja preseli v siamsko mačko, zato je pogosto upodobljena na slikah, kako sedi v neposredni kraljevi bližini ob prestolu ali v njegovem naročju.

O siamskih mačkah kroži več različnih legend, ki so nastale zato, da so vzrejene napake zavili v skrivnost in jih s tem spremenili v posebnost, oziroma značilnost pasme. Siamska mačka škili in ima vozel v repu. In kaj pravita legendi o tem? Prva pripoveduje, da siamke škilijo zato, ker so kot stražarke templejskih v tako budno strmele vanje in jih varovale, da so sčasoma pričele škiliti. Druga utemeljuje vozel v repu, češ, da so princese pred kopanjem nataknile svoje dragocene prstane na mačkin rep, vozel pa je preprečeval, da bi se prstani izgubili ali da bi jih kdo ukradel.

Mucke

Domača mačka je nastala z udomačitvijo divje mačke že pred 5000 leti.
Ena od posebnosti mačk je, da nikoli ne padejo na hrbet. To je zato, ker se lahko v zraku zasučejo z hrbta na trebuh v manj kot v dveh sekundah (1,6 s). K temu pripomore zelo razvit čutilo za ravnotežje.
Poleg tega razkorači noge, da s tem zveča zračni upor, njena hrbtenica pa deluje kot vzmet in poskrbi da je padec čimbolj ublažen.
Tako so najpogostejše poškodbe, kadar do njih sploh pride, poškodbe spodnjega dela telesa in nog.
Zanimivo pa je, da se mačke redkeje poškodujejo pri večjih višinah, saj imajo tako več časa, da se odzovejo.